Ogenj

Zbudim se v prelepo poletno jutro, enako kot vsak dan v tem tednu. Res se prileže tako vreme po tednih kislega dežja in oblakov. S preživelimi smo se pripravljali na kosilo in vse je šlo po načrtih. Imeli smo hrano, pijačo in lepo vreme. Temu smo bili lahko hvaležni, saj ni vsak dan tako.

Pa vendar sem imela nekje v ozadju slabo slutjo, da se bo zgodilo nekaj nepredvidljivega. Živeti v svetu, kjer ne veš če boš imel denar za preživetje in streho nad glavo ti prinese veliko skrbi. Sčasoma začneš opažati stvari, ki jih prej nisi. Dobiš nekakšen instinkt za preživetje v svetu vse pogostejših naravnih in nenaravnih nesreč in napadov.

S kotičkom očesa sem opazila nekaj nenavadnega. Pogledala sem v daljavo za hišo in videla grozljiv prizor. Ne vem kaj so ponovno naredili in kaj je šlo narobe, vendar se je iz obzorja približeval ogenj brez meja, ki je požiral vse pred seboj. Z grozo ugotovim, da potuje z neverjetno hitrostjo in da se moramo hitro rešiti.

Spomnim se, da je v dolini pred hišo reka in da je to edino upanje, ki mi preostane. Življenje je postalo borba za preživetje. Tekla sem proti reki, ki je oddaljena le kakih dobrih sto metrov, ampak zdelo se je kot da sem do nje prispela v sekundah. Vendar je ogenj za mano napredoval še hitreje.

Zajela sem zrak skočila v vodo in še v istem trenutku so se nad vodno gladino pojavili rdeče oranžni zublji plamen. Tokrat sem se rešila, kaj pa ostali?